V Stupičevi vili je Rudolf Maister, ki je prihajal prijatelju notarju Franu Štupici v letih 1924, 1925 in 1929 na oddih, napisal drugo pesniško zbirko Kitice mojih (1929).

Maister je sicer na Zavrhu zagotovo napisal pesem Oj, Slovenske ve gorice, prav tako Završki škorci, Završke vedute in Završki fantje, verjetno pa še kakšno drugo.

Zavrh je edini kraj v Sloveniji, kjer se je negoval spomin na prvega slovenskega generala Rudolfa Maistra skozi celotno obdobje po drugi svetovni vojni, torej tudi v časih, ko tovrstno javno spominjanje ni bilo popularno, kaj šele zaželeno.

Kraj je spomin na velikega Slovenca in domoljuba organizirano ohranjal od leta 1961, ko so v njegov spomin ustanovili Turistično društvo Rudolf Maister – Vojanov Zavrh.

Leta 1986 so na Zavrhu v spomin na pesnika in generala Rudolfa Maistra organizirali prvo prireditev Maistrovi dnevi na Zavrhu. Prireditev, ki tradicionalno poteka tretji teden v novembru ima zgodovinsko, spominsko ter zlasti domoljubno noto in vsako leto privabi številne zanimive goste in sogovornike. Duhovni vodja prireditev je prof. Aleš Arih, strokovno plat prireditve pa pomembno sooblikuje dr. Marjan Toš.

Maistrove prireditve pa so povezane tudi z nastankom Završkih fantov, ki so sicer svojo glasbeno pot zaključili leta 2016, najbolj prepoznavni pa so po pesmi Završki fantje, znani pesmi sta tudi Rožmarin in Kazen.

V času organiziranja prve Maistrove prireditve, se je Aleš Arih povezal z Jožetom Golobom in mu predlagal, da bi lahko nastopili na Maistrovih prireditvah. Arih jim je takrat dejal, da ne bodo več Štajerski, ampak Završki fantje in jim povedal, da naj zapojejo pesem Završki fantje. To so tudi storili in od takrat naprej so ime Završki fantje kot kulturni ambasadorji Slovenskih goric ponesli po vsej Evropi, pa tudi v ZDA, Kanado in Avstralijo.